”Presenetilo me je, da sem bila povabljena v aktivno sodelovanje pri prenovi objekta in snovanju programa.”

V pogovoru s Simono Zdolšek, prof., ravnateljico Glasbene šole skladateljev Ipavcev v Šentjurju, smo obujali spomine na sodelovanje pri prenovi objekta na Zgornjem trgu in pri umestitivi sodobnega programa glasbene šole v star objekt.  Obnova je bila velik arhitekturni in gradbeniški izziv, ki smo ga s premislekom in medsebojnim sodelovanjem uspešno rešili. Preberete lahko, kako je potekal proces načrtovanja, vse od iskanja prave lokacije do idej in realizacije.

 

Objekt po prenovi:

 

Objekt pred prenovo:

 

 

Odsek iz pogovora z ravnateljico Glasbene šole skladateljev Ipavcev:

”Kaj vam je bilo pri procesu snovanja in izvedbe prenove najbolj všeč?”

”Po duši sem glasbenica, umetnica in se na te stvari ne spoznam. Najbolj me je bilo strah, ko sem prvič šla na sestanek in nisem vedela, kaj naj pričakujem, saj sem se z arhitekturo srečala prvič. Kasneje, ko smo prišli do faze načrtovanja opreme, sem si težko predstavljala dvodimenzionalen shematičen prikaz, ko pa so mi pokazali vizualizacije oziroma 3D prostorski prikaz, sem si lahko prostor bolje predstavljala. Prej pa tega ne veš. Prostor so mi prikazali tridimenzionalno, s pomočjo računalnika smo se sprehajali od sobe do sobe. Tako mi je bilo bolj jasno, kako bo vse skupaj izgledalo.”

 

 

Glasbena šola v Šentjurju je že nekaj časa doživljala prostorsko stisko na ulici Dušana Kvedra 29, zato se je pojavila ideja o novih prostorih. V teh prostorih bi samostojno delovala glasbena šola skladateljev Ipavcev. Ponudila se je priložnost revitalizacije sosednjega objekta, ki se nahaja poleg rojstne hiše družine glasbenikov Ipavcev, na Ulici skladateljev Ipavcev 30.

Predlagan objekt je ustrezal kvadraturi, ki je bila načrtovana za novo glasbeno šolo, poleg tega pa bi glasbeni program v okolico sodil tudi vsebinsko. Propadajoča hiša, v kateri je nekdaj delovalo gostišče z vrtom, se nahaja v zavarovanem starem trškem jedru Šentjurja. Hiša je ponujala neizkoriščen potencial z zavidljivo lego in lepim razgledom na okolico. Kulturnovarstvene smernice so zahtevale ohranitev obstoječih gabaritov in pripadajočega parka s kostanji. Park je dobil v novem kontekstu dodano vrednost – senzoričen park (avtor zunanje ureditve je Nina Čebela, univ. dipl. inž. kraj. arh.), v katerem se nahajajo interaktivna zvočna igrala, s katerimi otroci raziskujejo nastanek zvoka. Ideja prenovljenih prostorov temelji na belini, prostornosti in zračnosti. Obiskovalce in obiskovalke ob vstopu v objekt in po objektu spremljajo usmerjeni pogledi na rojstno hišo Ipavcev in bližnjo okolico.

 

 

Glasbeni program šole deluje pretežno v popoldanskih urah, kar za omenjeno območje pomeni povečan pretok ljudi, ki šolo obiščejo. Stara trška jedra, ki so po navadi prazna, napolnimo z načrtno umestitvijo popoldanskega programa, kar pripomore k njihovem oživljanju.



Pogovor z ravnateljico glasbene šole Simono Zdolšek, prof.

 

 

”Presenetilo me je, da sem bila povabljena v aktivno sodelovanje pri prenovi objekta in snovanju programa.”

 

1. Kako dolgo ste že ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev?

Na tem področju sem že kar vpeljana oseba, saj sem že dolgo ravnateljica. V Šentjur sem prišla iz glasbene šole v Žalcu, leta 2002.

 

2. Komu je glasbena šola namenjena?

Glasbena šola pokriva samo osnovnošolsko izobraževanje. Večina otrok, ki obiskuje glasbeno šolo, so osnovnošolski otroci, obiskujejo pa nas tudi starejši, stari od 25 do 30 let. V tem kontekstu je starejša populacija bolj specifična, saj obiskuje program orgel. Ta ima za sabo najmanj štiri leta učenja klavirja. Odločajo pa se tudi za program solo petja. Starost udeležencev, ki obiskujejo program petja, je od 15 do 30 let. Glasbena šola je torej zelo aktivna v vseh možnih starostnih kategorijah in ni točno vezana na en segment ljudi, ampak je veliko bolj široka.

 

3. Ali je celoten objekt, ki je bil predmet prenove, namenjen izključno glasbeni šoli?

Tako je, izključno glasbeni šoli. Otroci prihajajo po šoli k nam na učne ure. Če je na kateri izmed šol veliko otrok, ki bi se radi vpisali v glasbeno šolo in se učili igranja instrumenta, se organiziramo tako, da gre učitelj poučevati na tisto osnovo šolo. Vendar opažamo, da ti otroci nimajo občutka, da bi hodili v glasbeno šolo in tega ne jemljejo tako resno, kot tisti, ki glasbeno šolo fizično obiskujejo. Gre za to, da se pri teh otrocih odvija drugačen miselni proces, če imajo glasbeno šolo ločeno od pouka. Res je, da je to povezano s stroški in časom ter logističnimi zadevami, kar staršem predstavlja napor. Vendar imajo ti otroci občutek, da hodijo v glasbeno šolo in bolj resno pristopijo k stvari.

 

4. Kdaj se je pojavila ideja o novih prostorih glasbene šole?

Do otvoritve glasbene šole, novembra 2016, smo delovali na Ulici Dušana Kvedra 29. To je starejša stanovanjska vila v središču Šentjurja, v okolici stanovanjskih hiš. Poleg nje poteka prometna cesta, ki je ustvarjala ogromno hrupa. Poleg tega je bila prisotna tudi prostorska stiska. Če primerjamo novi objekt, v katerem se nahajamo zdaj, meri slabih 900 m2, tam pa smo jih imeli 460 m2. Prav zaradi prostorske stiske smo morali biti zelo disciplinirani in organizirani. Sedaj pa je veliko lažje, saj ima skoraj vsak svoj kabinet in si vsak sam kroji svoj urnik, kdaj bo imel kdo vaje, kdaj bodo otroci lahko prišli. Včasih smo imeli težave tudi z dodatnimi urami, saj so bili prostori zelo zasedeni. S selitvijo so te težave izginile in smo lahko »zadihali«.

 

5. Projektno dokumentacijo je pripravljal celjski arhitekturni biro Studio LIST. Kako se je začelo vaše sodelovanje?

Z njimi smo začeli sodelovati kakšne tri ali štiri leta pred zaključkom projekta, na pobudo Občine Šentjur. S strani glasbene šole sem predstavila naša pričakovanja glede programske vsebine objekta, z željo, da bo objekt čim bolj primeren za osnovno glasbeno izobraževanje. Velikokrat smo se s Studiem LIST tudi sestali in premlevali ideje ter načrte.

 

6. Kako je bilo z izborom lokacije?

Na Občini Šentjur so opazili slabosti stare lokacije in prostorsko stisko, s katero smo se spopadali. Iskati so začeli različne rešitve. V okviru Evropskih sredstev, ki so bila na voljo, so se kasneje uredili novi prostori glasbene šole. Ta hiša se je pojavila kot idealna priložnost za oživitev starega trškega dela, saj se v neposredni bližini nahaja tudi Ipavčeva hiša, hiša skladateljev. Torej nova lokacija glasbene šole sodi tudi v zgodovinski kontekst območja. Tukaj so 150 let nazaj delovali vsi skladatelji Ipavci, mi pa sedaj nadaljujemo to tradicijo.

Studio LIST je v sodelovanju z Občino Šentjur preveril statično ustreznost objekta. Potekalo je usklajevanje s spomeniškim varstvom, saj je hiša stara in spada pod kulturno dediščino, zato je potrebno nekatere stvari na njej ohraniti. Nato pa se je pričelo delo.

 

 

7. Ste v procesu dela aktivno sodelovali?

S Studiem LIST sem res aktivno sodelovala. Za njih je bil izziv, kako najti pravo pot med usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, naročnikom, pogoji lokacije in ustreznostjo kvadrature za posamezni instrument. Skupaj smo si ogledali primer dobre prakse, in sicer glasbeno šolo v Jesenicah. Ta je zastavljena kot stari dvorec, ki je bil prav tako pod spomeniškim varstvom, zato so arhitekti morali na to polagati posebno pozornost. Med ogledom šole smo opazovali njene detajle in celostno zasnovo. To je pripomoglo k oblikovanju prvih idej in k začetku projekta. Na podlagi tega je sledilo še nekaj sestankov, kjer smo pregledovali ideje in načrte. Pri tem je bila pozornost usmerjena na to, kakšna mora biti pot obiskovalca oziroma uporabnika, postavitev sten … Pozornost pa se je polagala tudi na akustiko, predvsem v obliki plošč za vpijanje zvoka, da se ta ne širi po objektu.

 

8. Kako so potekala dela v zaključni fazi? Kako ste izbirali notranjo opremo?

S Studiem LIST sem se dogovorila, da bom od vsakega zaposlenega in zaposlene pridobila želje, kakšno pohištvo potrebuje v svojem kabinetu. Bolj specifične stvari. Res je, da glasbeni kabinet ne zahteva preveliko stvari, vendar so ključni predmeti tisti, ki so uporabniku najbolj primerni. Na primer: ogledala, da se učenec ali učenka vidi in na ta način izboljša svojo držo med igranjem. Torej so neke specifike. S Studiem LIST smo odšli na ogled še drugega primera prenove glasbene šole v Laškem, kjer smo bili pozorni predvsem na opremo.

 

9. Kako pa vam je všeč programska razdelitev? 

Velik minus je, da v naših prostorih ni dvorane, saj bi jo zelo potrebovali. V začetnih načrtih so jo predvideli v kletnih prostorih in nato še v pritličju, vendar se zaradi statične nosilnosti to žal ni izšlo. Načrti so se zato tekom sestankov spreminjali, z namenom pridobitve najboljše možne rešitve.

 

10. Kako ste na splošno zadovoljni s prenovo in kakšni so bili odzivi uporabnikov in uporabnic?

S prenovljenim objektom smo zelo zadovoljni. Otroci uživajo. V prvih dveh mesecih, ko smo se preselili, so samo občudovali prostore: »Joj, kako je lepo!«. Prostori so beli, zračni in prostorni. Zdaj šele vidimo, v kakšnih prostorih smo bili. Tega prej nismo niti opazili.

 

11. Kaj vam je bilo pri procesu snovanja in izvedbe prenove najbolj všeč?

Presenetilo me je to, da sem bila povabljena v aktivno sodelovanje pri snovanju in organiziranju programa. Po duši sem glasbenica, umetnica in se na te stvari ne spoznam. Najbolj me je bilo strah prvega sestanka, ko nisem vedela, kaj naj pričakujem, saj sem se z arhitekturo srečala prvič. Ko smo prišli do faze načrtovanja opreme, sem si težko predstavljala dvodimenzionalen shematičen prikaz. Ko pa so mi pokazali vizualizacije oziroma 3D prostorski prikaz, sem si lahko prostor res dobro predstavljala. Prej pa tega ne veš. Prostor so mi prikazali tridimenzionalno. S pomočjo računalnika smo se sprehajali od sobe do sobe. Tako mi je bilo bolj jasno, kako bo vse skupaj izgledalo.

 

 

12. Zraven objekta se nahaja tudi park, kjer rastejo kostanji, ki so jih tekom prenove ohranili?

To je senzoričen park namenjen otrokom, da skozi igrala spoznavajo svet glasbe. Zahteva kulturnovarstvenih smernic je bila, da je potrebno obdržati kostanje. Okoli njih se je zasnoval senzoričen park, kjer so nameščena različna igrala, palice različnih debelin, preko katerih otroci spoznavajo različne zvoke. Prostor je zelo priljubljen predvsem poleti, ko velika drevesa nudijo hladno senco za počitek bodisi otrok, njihovih staršev ali mimoidočih.

 

Prispevek je pripravila Anita Kračun.