Revitalizacija Resnikove hiše

Dotrajana zgradba, ki je počasi izginjala iz življenja kraja

Resnikova hiša stoji na samem pragu starega mestnega jedra Kozjega, zato njena podoba pomembno vpliva na celotno podobo kraja. Dolga leta neustreznega vzdrževanja so pustila vidne posledice. Fasada je bila dotrajana, pritlični in kletni prostori zapuščeni, nekdanji trgovski program pa že dolgo ni več služil svojemu namenu. Čeprav so bila stanovanja v nadstropju še vedno v uporabi, je večji del stavbe ostal neizkoriščen. Objekt ni več ponujal vsebin, ki bi pritegnile obiskovalce ali služile lokalnim prebivalcem, zato je postopoma izgubljal svojo vlogo v življenju kraja.

Investitorjeva želja je bila jasna: ustvariti prostor, ki bo ponovno odprt javnosti, obenem pa bo odražal značaj Kozjega in njegove lokalne posebnosti.

Nova zgodba hiše, zgrajena okoli ljudi in lokalne skupnosti

Namesto enega samega programa je bila zasnovana kombinacija vsebin, ki med seboj ustvarjajo živahen in večnamenski objekt. V kletnih prostorih sta svoje mesto dobili:

• vinoteka za predstavitev lokalnih vinarjev;
• soba pobega, ki obiskovalcem na interaktiven način približa zgodovino Kozjega.

Prenovljeno pritličje danes združuje:

• oskrbni center;
• coworking prostor;
• pisarno za delo na daljavo in
• tržnico na zaupanje za lokalne ponudnike.

Prav slednja predstavlja posebno dodano vrednost projekta. Gre za sodoben koncept prodaje domačih izdelkov brez stalne prisotnosti prodajalca, ki temelji na zaupanju med lokalnimi ponudniki in kupci.

Od skice do izvedbe

Pri projektu smo sodelovali od prvih načrtov do zaključka gradnje. Naše delo je zajemalo:

• izdelavo arhitekturnega načrta;
• pripravo načrta notranje opreme;
• koordinacijo vseh drugih projektantskih strok;
• pripravo celotne projektne dokumentacije;
• uspešno pridobitev gradbenega dovoljenja v zelo kratkem roku;
• projektantski nadzor med izvedbo.

Projekt je obsegal celovito prenovo zunanjosti objekta in prenovo kleti ter pritličja z novo prostorsko organizacijo. Poleg funkcionalne prenove je vključeval tudi izboljšanje dostopnosti, prenovo ovoja stavbe, ureditev okolice ter vrsto trajnostnih ukrepov, ki objektu zagotavljajo dolgoročno kakovost in energetsko učinkovitost.

Premišljeno izkoriščen prav vsak kvadratni meter

Največja vrednost projekta ni le v novih programih, temveč v načinu, kako smo jih umestili v obstoječo zgodovinsko stavbo. Novo tlorisno zasnovo smo razvili tako, da ima vsak kvadratni meter jasno vlogo. Prostori omogočajo večnamensko uporabo, prilagodljivo opremo in enostavno spreminjanje namembnosti glede na potrebe uporabnikov.

V oskrbnem centru zložljivo pohištvo omogoča hitro preobrazbo prostora za sestanke, predavanja ali manjše dogodke. Ko ni v uporabi, se pospravi v namensko omaro, ki hkrati skriva tudi delovno mesto za nadzor sobe pobega. Coworking prostori in pisarna za delo na daljavo zagotavljajo sodobno delovno okolje, elektronska samopostrežna blagajna pa omogoča nemoteno delovanje tržnice na zaupanje.

Posebno pozornost smo namenili kletnim prostorom. Obokane konstrukcije in ohranjene niše so pomemben del zgodovinskega značaja objekta, zato smo jih poudarili z diskretno osvetlitvijo in vključili v novo arhitekturno zgodbo. Vinoteka je zasnovana z razstavno-shranjevalno steno, ki kljub omejenemu prostoru omogoča učinkovito predstavitev in hrambo vin. Tudi kuhinjski del je oblikovan kompaktno, vendar z izvlečnimi elementi in dodatnimi shranjevalnimi površinami zagotavlja visoko funkcionalnost.

Največji izzivi so se pokazali šele na terenu

Prenova obstoječe kulturne dediščine skoraj nikoli ne poteka povsem po načrtih. Pravi izzivi se pogosto pokažejo šele med gradnjo. Tudi pri Resnikovi hiši smo se sproti soočali z dejanskim stanjem konstrukcije. Raziskovanje temeljev, obokanih konstrukcij in nosilnih zidov je zahtevalo stalno preverjanje projektnih rešitev ter njihovo prilagajanje razmeram na terenu. Vsaka sprememba je vplivala na višinske kote, dimenzije posameznih elementov in način vgradnje novih konstrukcij. Pri tem je bilo treba ves čas iskati ravnotežje med tehnično izvedljivostjo, zahtevami kulturnega varstva in prvotno arhitekturno zasnovo.

Kjer je bilo potrebno, smo predvideli dodatne konstrukcijske ojačitve ter hitro pripravljali nove, usklajene rešitve, ne da bi pri tem izgubili osnovno idejo projekta. Prav ta sposobnost sprotnega prilagajanja je bila eden ključnih razlogov, da je prenova ohranila kakovost od prve skice do končne izvedbe.

Sodobna, dostopna in trajnostna prenova

Poleg nove prostorske zasnove je objekt doživel celovito tehnično prenovo: izboljšan toplotni ovoj, prenovljeno fasado, nove inštalacije, sodobne sisteme ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ter izvedene konstrukcijske ojačitve. Poseben poudarek je bil namenjen dostopnosti. Z umestitvijo dvigala na dvorišču je omogočen neposreden dostop do kletne etaže in vinoteke tudi gibalno oviranim uporabnikom, zato je objekt prijaznejši in vključujoč za vse obiskovalce.

Prenova je zajela tudi ureditev okolice z novim dovozom, parkirišči, površinami za kolesa, pešpotmi in zasaditvijo. Vključene so bile trajnostne rešitve, kot so zbiranje deževnice, zadrževalnik meteornih voda ter polnilnici za električna vozila in kolesa. Tako je Resnikova hiša postala sodoben, dostopen in trajnostno naravnan javni prostor.

Kulturna dediščina ponovno služi ljudem

Danes Resnikova hiša ni več zapuščen objekt na robu mestnega jedra, temveč živahen večnamenski prostor, ki povezuje lokalno skupnost, obiskovalce, podjetnike in lokalne ponudnike. Z novimi vsebinami je znova postala pomemben del vsakdanjega življenja v Kozjem, pri tem pa ohranila svojo zgodovinsko identiteto in arhitekturni značaj. Projekt dokazuje, da revitalizacija kulturne dediščine pomeni veliko več kot zgolj obnovo dotrajanega objekta. Gre za premišljeno iskanje ravnotežja med spoštovanjem preteklosti in ustvarjanjem kakovostnih prostorov za prihodnost. Ko se zgodovinska stavba napolni z vsebinami, ki odgovarjajo potrebam današnjega časa, ne pridobi le nove funkcije, temveč tudi novo življenje.

Resnikova hiša je lep primer, kako lahko arhitektura ohranja dediščino in hkrati spodbuja razvoj kraja. S premišljeno prenovo je objekt znova postal prostor srečevanja, sodelovanja in lokalnega dogajanja – dokaz, da je največja vrednost uspešne revitalizacije prav v tem, da stavbe ne ohranimo le za prihodnje generacije, temveč jo ponovno vključimo v življenje ljudi.