Iz hobija v obrt: Kaj moram vedeti pri gradnji ali prenovi obrtniške delavnice oziroma poslovnega prostora?

 

  • Katera dovoljenja moram pridobiti in kakšen postopek me čaka pred gradnjo ali prenovo?
  • Kje najdem pogoje in pravilnike za postavitev delavnice ali prenovo poslovnega prostora?
  • Kakšne so zahteve za prostor, ki ga načrtujem?

 

To je le nekaj vprašanj in dilem s katerimi se posameznik sreča, ko želi svoj hobi spremeniti v obrtniško delavnico ali poslovni prostor. Ob povečanem povpraševanju in s tem potrebi po širjenju, je potrebno premajhen prostor razširiti v funkcionalno in profesionalno delovno okolje.

Ob tem ponavadi trčimo v zid normativov in standardov, ki so nam neznani in niti ne vemo, kje jih najti.

Pri prenovi ali gradnji novega objekta je največkrat potrebno pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje. Delavnica ali poslovni prostor mora ustrezati tudi večjemu številu zakonov, pravilnikov in postopkov.

Začnimo po vrsti.

 

Kdaj potrebujem gradbeno dovoljenje?

Natančne informacije o tem ali gradbeno dovoljenje potrebujemo ali ne, pridobimo v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1). Objekte delimo (po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje) na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte. Pri enostavnih objektih ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, pri nezahtevnih objektih potrebujemo gradbeno dovoljenje, ne pa tudi projektne dokumentacije. Zadostuje skica, ki prikazuje dimenzije objekta in umestitev v prostor (vlogo lahko oddamo sami). Gradbeno dovoljenje s projektno dokumentacijo potrebujemo pri manj zahtevnih in zahtevnih objektih.

Med zahtevne objekte med drugim spadajo:

  • Poslovne in upravne stavbe s površino 4.000 m2 in več ali kjer je višina 25 m in več.
  • Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti s površino 4.000 m2 in več ali kjer je višina 25 m in več.

Prav tako potrebujemo gradbeno dovoljenje pri vsakem poseganju v konstrukcijo obstoječega objekta. Na primer prizidava, nadzidava objekta ipd. Investitor mora pridobiti gradbeno dovoljenje za spreminjanje obstoječega objekta. Pogoj za začetek uporabe objekta pa je tudi pridobljeno ustrezno uporabno dovoljenje s strani upravnega organa, ki to dovoljuje.

 

 

Različne vrste delavnic in poslovnih prostorov imajo različne pogoje in usmeritve

Na primeru raziščimo v katero vrsto dejavnosti po standardni klasifikacijski dejavnosti (SKD 2008) vaša obrt sodi in če so za njo predpisani posebni pogoji ali pravila. Vzemimo primer mizarske obrti, ki se ukvarja s proizvodnjo stavbnega materiala in z obdelovanjem lesa. Dejavnost po klasifikaciji SKD 2008 spada pod šifro 16.23 Stavbno mizarstvo in tesarstvo.

 

Na portalu za podjetnike in podjetja e-VEM (Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnika, pod zavihkom dejavnosti) lahko ob vpisu celotne SKD šifre izvemo, kateri so določeni predpisi in pogoji za začetek opravljanja dejavnosti ter pravne podlage, ki so nam v pomoč pri tem.

 

Na pristojni občini lahko preverimo tudi skladnost izvajanja dejavnosti s prostorskimi akti ali zaprosimo za lokacijsko informacijo. Ta nam pove ali so za izbrano lokacijo in dejavnosti dodatne prostorske omejitve, na katere moramo biti pozorni. Ob načrtovanju delavnice ali poslovnega prostora je potrebno zadostiti tudi predpisom o varnosti in zdravju zaposlenih v podjetju – Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

 

Kako organizirati delavnico ali poslovni prostor?

 

 

Ob načrtovanju delavnic ali poslovnih prostorov velja načelo, da so kvadratni tlorisi gospodarnejši od pravokotnih. V prvih se boljše izrabi zemljišče, krajše so delovne poti v objektu in posledično krajše poti za napeljavo.

 

V začetku projektiranja se določi okvirno število zaposlenih, ki je izhodišče za načrt tehnologije dejavnosti in samo organizacijo dela.

 

Za lažjo predstavo vzemimo primer organizacije mizarske delavnice. Prikazan je diagram poteka proizvodnje v večji mizarski delavnici od dobave materiala preko različnih postopkov obdelave do skladiščenja in dobave končnih produktov.

 

 

 

Potek predelave lesa v mizarski delavnici

Da bi mizarska delavnica lahko zadostila vsem proizvodnim procesom potrebujemo med seboj organizirane in povezane prostore, ki funkcionirajo in sledijo logičnemu procesu obdelave materiala. Na skici je prikazan primer organizacije prostorov v mizarski delavnici. Material prispe v delavnico, kjer se pospravi v skladišče. Ko se potrebuje, se najprej prireže na točno določene mere, ki bodo zadostovale za nadaljnjo obdelavo. V poseben prostor se shranjujejo odrezki in kosi, ki ostanejo ob žaganju materiala. Material nato potuje v sušilno komoro, kjer se posuši in kasneje v strojno obdelavo lesa s premišljeno postavljeno mizarsko tehnologijo.

 

V fazi načrtovanja je nujno potrebno predvideti lokacijo obdelovalnih strojev in njihovo težo, saj bo ta vplivala na obremenitev nosilnega temeljnega konstrukcijskega elementa v samem objektu. V primeru dodatnih težjih obremenitev se po potrebi dogradijo temelji ali se predvidi drugačna izbira temeljenja.

 

 

Osvetlitev in prezračevanje delavnice ali poslovnega prostora

Delovni prostor mora biti primerno razsvetljen z naravno in umetno razsvetljavo:

  • Velikost okenskih odprtin je odvisna od globine prostora in mora znašati najmanj 1 m2 pri globini prostora do 4 m in 1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m. V posameznem delovnem prostoru mora biti velikost okenskih odprtin najmanj 1/8 talne površine prostora. Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m, parapet pa ne sme biti višji od 1,5 m.
  • Opremljenost delovnih mest z umetno razsvetljavo, mora ustrezati vidnim zahtevam delavcev. Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 lx.
  • Delovni prostori morajo biti tudi primerno prezračevani. To pomeni, da je potrebno v delovnem prostoru zagotoviti ustrezno količino izmenjav zraka z naravnim ali umetnim prezračevanjem. Mesta, kjer je povišana koncentracija plinov, pare, hlapov ali prahu se morajo opremiti z napravo za lokalno prezračevanje.

 

Kakšni naj bosta delovna površina in višina delovnih prostorov?

Delavnica ali poslovni prostor mora vsebovati delovne prostore s takšno površino, ki zaposlenim omogočajo neovirano gibanje in opravljanje dela brez tveganja za varnost in zdravje. Vsak delovni prostor mora imeti vsaj 8 m2 osnovne površine in omogočati neovirano gibanje. Imeti mora tudi prosto talno površino, ki mu omogoča neovirano gibanje pri delu, ki znaša najmanj 2 m2.

 

Višina prostorov (svetla) je odvisna od osnovne površine prostora:

– 2,50 m, če je osnovna površina prostora manjša od 50 m2,
– 2,75 m, če je osnovna površina prostora večja od 50 m2,
– 3 m, če je osnovna površina prostora večja od 100 m2,
– 3,25 m, če je osnovna površina prostora večja od 2000 m2.

 

V prostorih s poševnim stropom v nobenem primeru ne sme biti manjša kot 2,5 m.

 

 

Preverite, ali je vaš prostor primeren za izvedbo delavnice ali poslovnega prostora.

 

Že več kot 27 let skrbimo za naročnike s podobnimi težavami kot vi in jim svetujemo pri lažjem prehodu od zamisli do kvalitetne izvedbe. Delite z nami vašo dilemo. Tu smo za vas.

 


 

Viri:

E.Neufert, Projektiranje v stavbarstvu. Tehniška založba Slovenije. 2002. Ljubljana.

http://www.ozs.si/

www.evem.gov.si

Zakon o državni statistiki (ZDSta), UL št. 45, 4. 8. 1995. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti, Priloga I: Standardna dejavnost – SKD 2008).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), UL št. 43, 3. 6. 2011.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, UL št. 39, 19. 4. 2005.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, UL št. 89, 4. 11. 1999.

Fotografije: www.pexels.com

Sheme: Neufert, Projektiranje v stavbarstvu. Tehniška založba Slovenije. 2002. Ljubljana.